16. navadna nedelja

16. navadna nedelja

Če si boste v avgustu, MESECU DOPUSTOV, vzeli nekaj časa za oddih, si vzemite nekaj trenutkov tudi za svojega duha in za svojo dušo. Čaka vas dobra knjiga, mogoče prijatelji, sorodniki, ki jih že dolgo niste obiskali; ali pa romarsko svetišče, časa Bog, Marija. Uresničite svoj načrt ali željo.

Vsi udeleženci v prometu smo v nevarnosti za zdravje – smo celo v smrtni nevarnosti. Že novorojenčka pripeljejo starši domov, kamor koli gremo, že stopimo na cesto, bolne peljejo v bolnišnico, ko gremo na sprehod, na obisk k prijateljem, v službo ali v trgovino. Vedno smo na cesti in smo v nevarnosti. Zato izročimo Božji Previdnosti vsak korak, vsak kilometer in se priporočajmo sv. Krištofu. 

Letos se geslo dobrodelne akcije glasi: »Z VESELJEM DARUJEM – ŽIVLJENJA REŠUJEM!« Bodimo Bogu hvaležni, da nas varuje na cestah, in velikodušni do misijonarjev in revnih prebivalcev, med katerimi oni delujejo. Že v naprej vam kličejo: »Hvala vam za pomoč, za dobroto«!  

Sveti Krištof, nadangel Rafael in angeli varuhi, predvsem pa Božji blagoslov naj vas spremljajo na vseh vaših poteh!

V PREBENEGU bo praznovanje praznika sv. JAKOBA v torek 25. julija. Sv. maša bo ob 20.oo. Lepo ste vabljeni, da pridete, in skupaj počastite apostola Jakoba. Sveto mašo bo daroval župnik z Doline g. MIHAEL PALFI.  Ali boste šli pa k sv. Jakobu v Trst ob 19.oo uri.

Od danes do sobote bom na DUHOVNIH VAJAH v Želimljem. Za podelitev zakramentov bolniku ali kaj drugega, se obrnite k župniku na ŠKOFIJAH g. MILANU KAVČNIKU; tel. 0038631856923 ali pokličete mena na eden ali drugi telefon. /Številki glej spodaj!/ 

15. navadna nedelja

15. navadna nedelja

Popravek: V zadnjih Oznanilih ni navedena prava stran življenjepisa sv. Olge Kijevske. Pravilno: Leto svetnikov 3, str. 101, Mohorjeva…

Na KRIŠTOFOVO NEDELJO bo po sv. maši blagoslov vozil in molitev za srečno vožnjo. Z darom za srečno prevožene kilometre, ki ga darujemo, bomo pomagali slovenski ustanovi MIVA kupiti avtomobile in druga prevozna sredstva in delavne stroje za misijonarje in ljudi v misijonih.

Člane župnijskega pastoralnega sveta v Mačkoljah vabim na sestanek  jutri, 17. julija ob 20.oo uri. Tema bo: priprava in praznovanje praznik svetega JERNEJA – opasilo.
Vabljeni ste tudi ostali župljani.

SPOMINJAMO SE JIH V MOLITVI: Na hitro se je od nas poslovila in šla h Gospodu ANICA KLABJAN, vdova po Benjaminu Smotlaku, od Oreha 11 a  žup. Žavlje. S pogrebno mašo in obredom smo se v četrtek 13. julija 2017 v Mačkoljah od nje poslovili. Molimo zanjo! Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.

14. navadna nedelja

14. navadna nedelja

Sveta OLGA KIJEVSKA goduje 11. julija, ker je leta 969 na ta dan umrla. Patriarh Fotij, povzročitelj prvega razkola v letu 867, je prvi poročal, da so v Rusiji delovali grški misijonarji. Ni jim pa uspelo vzhodnih slovanskih dežel pridobiti za Kristusa. Ostale so poganske skoraj do srede 10. stoletja in niti velika prizadevanja kneginje Olge v letih 945-952 niso mogla zlomiti njihovega odpora. Olga je prosila za misijonarje tudi na Zahodu.  Še to ne smemo pozabiti: v njenem času so v prestolnico Kijev že mogli prodreti spisi ohridske šole učencev sv. Metoda, ki so bili v službi vesoljne Cerkve. Šele ti spisi so omogočili sprejem krščanstva pri vzhodnih Slovanih.

Olga je bila gotovo hči kakega normanskega velikaša. Njeno ime kaže na njen varjaški rod. Varjagi ali Vikingi (normansko pleme) so pod vodstvom kneza Rustika v 9. stoletju združili slovanske skupine: Slovanov ob Novgorodu, Poljanov in Drevljanov okrog Kijeva in Severjanov ob Dnjepru v enotno državo. Olga se je že zelo mlada  poročila s tedanjim knezom Igorjem leta 903. Igor je utrjeval državno oblast. Zato so ga Drevljani leta 945 ubili. Olga, takrat še poganka, je prevzela v svoje krepke roke vodenje države.  Želela je utrditi državo z nepristransko pravičnostjo in si pridobila ljudstvo s tem, da je uspešno krotila samovoljo boljarov. Spoznala je, da ji more k zboljšanju nravnosti in reda največ pomagati krščanska vera. Že kot vdova se je dala krstiti po treznem in modrem preudarku. Krstil jo je njen kaplan Gregorin. Leta 957 je z velikim spremstvom obiskala Carigrad, kjer so jo kot krščansko vladarico sprejeli z največjim sijajem. Obrnila se je tudi na nemškega cesarja Otona I., da bi ji poslal nekaj misijonarjev. Ko je sinu Svjatoslavu leta 962 izročila vlado, je ohranila velika posestva in je iz teh sredstev postavila cerkvi sv. Trojice v Pskovu in sv. Sofije (Modrosti) v Kijevu. Po krstu je docela spremenila svoj značaj. Prej večkrat nasilna in oblastna je postala blaga do drugih in ostra le do sebe. Priznavala je, da ji je Bog s krstom izkazal veliko usmiljenje in je sedaj dolžna  biti pričevalka Božje ljubezni do ljudi. Tako je njena zvestoba Kristusu postala najboljše priporočilo za sprejem krščanstva v Kijevski kneževini. Ruski koncij je leta 1574 sv. Olgo  imenoval »apostolom podobno«.(Leto svetnikov 3, str. 159 Mohorjeva družba Celje 2000)    

Danes ob 17.oo pa le pojdimona  tradicionalno srečanje Slovencev k Mariji ter k svetima blagovestnikoma Cirilu in Metodu na Vejno! 

Pokažite hvaležnost do svojih rajnih in radi naročajte svete maše zanje! Saj to je največ, kar jim  moremo in lahko damo. 

 

KOTIČEK ZA SVETO MAŠO.

Takšna subjektivna in eksistencialna razsežnost evharistične navzočnosti ne izničuje objektivne navzočnosti, ki prihaja pred človekovo vero, nasprotno, predpostavlja jo in ji daje vrednost. Luter, ki je tako zelo poveličeval vlogo vere, je tudi eden od tistih, ki so najodločneje zagovarjali nauk o stvarni Kristusovi navzočnosti v oltarnem zakramentu. Med razpravo z drugimi reformatorji o tej temi je neutrudno z različnimi besedami vedno znova poudarjal prav ta pojma: »Teh besed: ‘To je moje telo,’ ne moremo razumeti drugače kakor tako, kot zvenijo. Torej morajo drugi dokazati, da tam, kjer beseda pravi: ‘To je moje telo,’ ni Kristusovega telesa. Nočem poslušati razlag, ki slonijo na razumu. Spričo tako jasnih besed ne sprejemam vprašanj; zavračam razmišljanje in zdrav človeški razum. Snovne dokaze, geometrična dokazovanja: vse to odločno zavračam. Bog je nad vsako matematiko, in z osuplim spoštovanjem je treba občudovati Božjo besedo.« (R. Cantalamessa: Evharistija, naše posvečenje. Ljubljana 2004 str. 127-l128)  

13. navadna nedelja

13. navadna nedelja

SVETA CIRIL IN METOD, slovanska apostola in sozavetnika Evrope nas vabita k Mariji na Vejno, da se v nedeljo 9. julija ob 17. uri ob Mariji zahvalimo Bogu za dar vere in krščanske omike.

Še naprej vas spodbujam, da molite za naše novomašnike. V teh dneh obhajajo v rojstni župniji novo mašo. Nato bodo nastopili prve službe, Naj bo vse njihovo duhovniško delo blagoslovljeno od Boga ter spremljano z Marijino in vseh svetnikov priprošnjo pa tudi z našo molitvijo! Ne pozabimo prositi tudi »Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev«.

Prav je, da se ob spominjanju tako slavnih mož sv. apostolih Cirila in Metoda ter ob drugih zavetnikih Evrope vprašamo: Zakaj se danes Evropa in njeni prebivalci sramujejo temeljev in korenin, ki so pognali iz krščanske vere? Zakaj se bojijo Kristusa? Odgovor je mogoče v znanem stavku (ali frazemu): »Bati se, kot hudič križa (Kristusovega)«. In iz tega sledi novo vprašanje: »Evropa, kje si, kam drviš?« Klic na pomoč je: »Evropejci vrnite se k vrednotam, ki temeljijo na evangeliju!«

Prvi četrtek, petek in sobota so dnevi Božjega usmiljenja, radodarnosti in dobrote. Fatimska Mati Božja nam kaže Presveto Jezusovo Srce in na njeno Brezmadežno Srce ter nam  naroča: »Posvetite se tema Srcema,  zadoščujte jima za žalitve in molite za spreobrnjenje grešnikov!«

Mesec julij nas vabi k našemu ODREŠENIKU JEZUSU, ki je prelil svojo KRI za naše odrešenje. Častimo to Kri, ki v spovedi umiva naše duše, pri maši pa se na oltarjih znova daruje za odrešenje sveta.

V Mačkoljah do nadaljnjega ob sobotah ne bo svete maše, razen na prve sobote v mesecu, ali kadar bo kdo od vas želel.

12. navadna nedelja

12. navadna nedelja

Prosimo sveta PETRA in PAVLA naj Boga prosita za papeža Frančiška, za Cerkev, za edinost kristjanov in za širjenje Božjega kraljestva danes!

Jezus, razpet na križu, s prebodenim Srcem, nas vabi k sebi. Sprejema vsakogar, še posebno vas, ki ste ga ves mesec junij častili in molili.

Molite za naše NOVOMAŠNIKE! Naj jim sedanja gorečnost ne pojenja, naj se razplamti v velik kres njihove ljubezni do Boga in do ljudi!

Hvala in Bog plačaj vsem, ki ste lepo sodelovali v procesiji ter s tem častili, slavili in hvalili Jezusa v Presvetem Rešnjem Telesu in Krvi!

SV. REŠNJE TELO IN KRI



SV. REŠNJE TELO IN KRI



Hvaležni Bogu za vsak duhovni poklic mu ZAPOJMO HVALNICO! Obenem prosimo Gospoda, da bo v prihodnje spremljal naše družine in iz njih poklical še večje število deklet in fantov, in jim dal pogum in milost, da se bodo velikodušno odzvali njegovemu klicu in sprejeli duhovniški ali redovniški poklic! Gospod naš vsemogočni Bog nakloni našemu narodu močno vero, trdno upanje in gorečo ljubezen!

Povabímo danes Jezusa, prosímo ga, naj gre z nami v naše družine, v naše domove, da nas bo spremljal in vodil, blagoslavljal in spodbujal za dobro! Saj je zato ostal pod podobo Kruha in Vina v sveti Evharistiji med nami.

Praznik JEZUSOVEGA SRCA. V petek in v nedeljo bomo častili to Božansko ljubezen Jezusovo, se mu posvetili in ga prosili, da nas uči in nauči te ljubezni.

Obhajamo stoletnico, ko je Marija v Fatimi stopila na zemljo, da nas nauči častiti  Presveti Srci Jezusa in Marije, spodbudi, da jima zadoščujemo za vse žalitve, navduši za molitev rožnega venca in premišljevanje njegovih skrivnosti, da bi molili za spreobrnjenje grešnikov.
V soboto počastimo MARIJINO BREZMADEŽNO SRCE!

24-tega je tudi mesečni spomin Marije Pomočnice kristjanov. Prosili jo bomo za blagoslov in molili za srečno zadnjo uro.

V soboto 24. junija bo lepa tradicionalna slovesnost V STRAMARJU v čast sv. JANEZU KRSTNIKU. Ob 20.oo bo somaševanje vodil msgr. Franc Vončina. Vsi ste na to slavje prav lepo vabljeni.

BINKOŠTI


BINKOŠTI


Danes je praznik BINKOŠTI – spomin tistega dne, ko je Jezus izpolnil obljubo dano apostolom, da jim bo od Očeta poslal Tolažnika Svetega Duha. Od takrat Sveti Duh vodi Cerkev in vsakega posameznega kristjana. Toda to ni dovolj. Potrebno je tudi naše sodelovanje z njegovo milostjo.

Jutrišnji praznik Marije Matere Cerkve naj nas navduši, da bomo tudi mi stremeli po svetosti in posnemali Marijo v poslušnosti Svetemu Duhu.

 rihodnjo nedeljo bo praznik SVETE TROJICE. Ta praznik je vrhunec vseh praznovanj. Saj slavimo in častimo: Boga Stvarnika, od katerega vse izhaja in On vse ohranja v bivanju; Boga Sina, ki nas odrešuje ter z besedo in življenjem uči prav živeti; Boga Svetega Duha, ki nas posvečuje, nas vodi in usposablja, da moremo uresničiti Božji načrt ki ga ima Bog z nami.

Sveto TROJICO hvalimo in se ji zahvaljujemo za vse, kar so tri Božje osebe storile za nas. Troedinega Boga prosimo, ker nam s svojo ljubeznijo in usmiljenjem razodeva, da nam od Njega prihaja vse dobro. Zato slavímo ga, hvalímo in ga ljubímo! Bodi polna, bodi glasna, bodi mila, bodi jasna vernih hvala in radost. (Pesem slednica SRT)

Še prav posebno je obraz Božjega usmiljenja JEZUSOVO PREBODENO SRCE. Da bi bilo vir milosti za nas in za vse, je Bog dopustila, da je vojak s sulico prebodel to Srce. Zdaj sme vsakdo pred njega, da ga obsijejo žarki njegove ljubezni in usmiljenja. Kakšna tolažba za vse nas uboge grešnike. Prihajajmo k VRTNICAH, kjer poslušamo branje, ki ga je zbral duhovnik Alojz Snoj.

5. VELIKONOČNA NEDELJA


5. VELIKONOČNA NEDELJA


Vsem, ki ste prispevali k lepoti praznika MAJNICE v naši župniji: krasilkam, čistilkam in darovalcem cvetja, g. organistu, pevkam in pevcem, prav iskrena zahvala. Še posebno pritrkovalcem in njihovemu učitelju g. Martinu Tulu. Pohvale vredna je njihova vnema za prelepo pesem zvonov s pritrkovanjem. Iskrena hvala še vam, ki ste za majnico z mlaji – vejami okrasili prostor pred cerkvijo. Bog bodi vsem za vse bogat plačnik! 

KRSTNO SLAVJE: V nedeljo 21. maja bosta starša SARA FOGOLIN in UROŠ TUL ob 11.15 prinesla h krstu hčerko MATEJKO z Mačkolj 144a. Krščenko in starša priporočajmo Bogu in jim čestitamo!

V MAČKOLJAH bo že 55-tič potekal PRAZNIK ČEŠENJ. Upamo, da bo letos ugodno vreme in bo praznik potekal v zadovoljstvo vseh. Zato pa moramo tudi Boga prositi, naj nam bo naklonjen. 

SPOMINJAMO SE JIH V MOLITVI: Naj vas še enkrat spomnim: v sredo 17. maja se bomo ob 12.oo s pogrebno mašo in obredom poslovili od BORISA TULA. Molimo zanj!

Otroci, kje ste? Še vedno vas Marija vabi vsak dan k ŠMARNICAM.

Škofijska Caritas nas je že v postu prosila, da bi zbirali darove za akcijo: zbiranja za Emporij Solidarnosti Škofijske Caritas. V tem supermarketu dobijo družine v stiski zastonj hrano in drugo potrebno. Ker nam ni uspelo te akcije izpeljati  v postu, naj bi se sedaj velikodušno odzvali, in vas prosim, da pokažete svojo dobroto  Dva tedna lahko prinašate darove. Kot že veste, naj bodo darovi taki, da trajajo dalj časa. Že v naprej vsem prav lepa zahvala v imenu Caritas in vseh pomoči potrebnih.

Letos bodo jamarji imeli sv. mašo v jami sv. Socerba njemu v čast, 21. maja ob 17.00. Vabljeni tudi vi.