Slovenski Pritrkovavec v furlanščini in italijanščini

Slovenski Pritrkovavec v furlanščini in italijanščini


10. srečanje pritrkovalcev Goriške

Slovenski Pritrkovavec v furlanščini in italijanščini

Svetogorsko svetišče je v začetku meseca septembra gostovalo praznovanje dvojne obletnice. Letošnje leto je namreč zaznamovano z desetletnico ustanovitve Društva pritrkovalcev Goriške ter devetdesetletnico izida priročnika Slovenski Pritrkovavec.

V soboto 3. septembra, v zgodnjih popoldanskih urah, so prijetne sence svetogorskih lip postale zatočišče prihajajočih pritrkovalcev z Goriškega in širšega območja. Množica pritrkovalskih navdušencev se je kmalu zatem po kamnitem stopnišču mogočnega svetogorskega zvonika podala vse do najvišje postavljenih zvonov. Prve melodije so začele preplavljati zvonik, njegovo okolico ter se nato prelivale skozi spokojni okoliš vse do nižje ležečih zaselkov in posejanih hišic. Lepo pojejo svetogorski zvonovi. Pritrkovalci so iz svojih glasbil privabljali njrazličnejše vrste viž. Nekateri so svoje znanje delili z drugimi. Bogastvo pritrkovalske umetnosti se v mnogih primerih prenaša prav preko praktičnega izročila. Pritrkovalska srečanja pa so nedvomno najboljši trenutki za izmenjavo izkušenj in prizkušanje novih melodij. Pohvalno dejstvo, da je bilo v pritrkovalskih vrstah mogoče opaziti veliko mladih obrazov. Po skoraj triurnem pritrkavanju so iz zvonika zadoneli svetogorski zvonovi v vsej svoji polnosti in zvočnem razponu za kar je poskrbela peščica odlično usklajenih zvonarjev. Po dva zvonarja sta uravnavala svoj zvon v natančnem nihanju. Sosledje udarjanja treh različnih kembljev pa je tvorilo pesem kot znanilo začetka božje službe, ki jo je daroval upokojeni goriški nadškof msgr. Dino De Antoni. V svoji homiliji se je msgr. De Antoni osredotočil na pomembnost zvonov in pritrkovalske službe. Povdaril je pomembnost glasov, ki se preko lin raprostirajo v nižave in s svojo polnostjo navdušujejo človekovo dušo po božjem, po višjem, po nadnaravnem. Obenem so zvonovi stalni človekovi spremljevalci skozi cel dan, skozi vse leto, skozi vse življenje, od rojstva pa do večnega sna.

Sveti daritvi je sledil najslavnejši trenutek celotnega snidenja. Težišče dogajanja se je iz cerkve premestilo v sosednjo kapelo nameščeno za glavnim oltarjem. Tu je bilo že vse nared za predstavitev nove publikacije. V uvodnem posegu je Andrea Nicolausig, predsednik pritkrkovalcev Goriške, podal nekaj misli glede izbire lokacije za praznovanje dvojnega slavja. Pred desetimi leti je bila Sveta Gora izbrana za ustanovno prizorišče omenjenega društva kot simbol večstoletnega romarskega svetišča goriških vernikov. Goriški pritrkovalci so se ob prvi okrogli obletnici želeli povrniti tja od koder je vse nastalo. Kot drugi razlog je Nicolausig navedel pomembnega verskega in kulturnega delavca, zvonoslovca Ivana Mercino, ki ga je nadškof Sedej imenoval za kolavdatorja zvonov. Leta 1926 je namreč Mercina v Gorici izdal temeljni priročnik za pritrkovalce z naslovom Slovenski Pritrkovavec.

Prof. Sergio Tavano je v nadaljevanju uokviril goriški prostor v času Mercinovega delovanja. Na začetku dvajsetega stoletja je Gorica predstavljala pomembno stičišče različnih kultur in narodnosti, ki so se med seboj dopolnjevale in solidarno sobivale znotraj veličastnega Avstroogrskega cesarstva. V mestu samem je bil pogovorni jezik različica furlanščine, ki je danes skorajda zamrla. Prof. Tavano je v svojem posegu navedel, da je ta prostor od nekdaj prelominica med zahodom in vzhodom. Priča temu so tudi verska svetišča, ki so nastala na strateških točkah od Svetih Višarij, preko Svete Gore do Barbane kot naravna ločnica med dvema svetovoma. Za Gorico je Sveta Gora predstavljala in še vedno predstavlja zelo priljubljeno Marijino svetišče. Prof. Tavano se je zatekel k svojim otroškim letom iz katerih se spominja, da je glas svetogorskih zvonov segal vse do Travnika, kjer so imeli v bližini svoj dom. Danes je ta milina zaradi hrupa in brnenja preglašena.

Sklepni del predstavitve je bil zaupan Giacomu Pantanaliju, ki zaseda mesto podpredsednika znotraj Društva goriških pritrkovalcev. Arh. Pantanali se je v svojem posegu dotaknil originalne izdaje Slovenskega Pritrkovavca izpod peresa Ivana Mercine. Mercina je bil po poklicu učitelj. Svojo službo je dolgo let opravljal v Gorici, pred tem pa še na Proseku in v Materiji v Istri. Zaradi prirojenega glasbenega talenta je deloval kot organist v različnih cerkvah, vodil več pevskih sestavov in se kot prvi znanstevno posvetil glasbilom zvonovom. Mercina je razumel, da bi bilo nesmiselno zapisovati udarce pri zvonovih na podlagi notnih zapisov. Vsak udarec na zvon povzroči tvorejnje neštetih alikvotnih tonov, kar bi lahko povzročilo v glasbeni interpretaciji spore glede trajanja začetnih udarcev. Zaradi tega je Mercina vzorce notiral v zaporedju številk. Zapisal je 243 različnih kombinacij vzorcev za triglasno in štiriglasno zvonilo. V njegovem zapisu predstavljajo vertikalne črke posamezni zvon, pripisane številke pa ponazarjajo trenutek udarca omenjenega zvona znotraj izvajanja vzorca samega. Mercina je svojo izdajo oplemenitil še z napotki za pritrkovalce. Zanimivo kako opisuje prihod k pritrkvanju s priročenim predhodnim učenjem vzorcev na glasbene cevi. Ob prihodu v zvonik naj bo spored vzorcev že v naprej domenjen, da ne bo prihajalo do prekomernih praznin med posameznimi vižami in morebitnega nesporazumevanja v trenutku izvajanja. Mercina je v svojem priročniku ponazoril tudi prerz zvona z vsemi bistvemi sestavnimi deli od jarma, preko korenike, krila, krajca pa vse do kembljeve betice in njegovega podaljška. Na koncu dela Mercina pripisuje še deset zapovedi za cerkovnike, zvonivce in pritrkovavce.

Za prevod Mercinovega priročnika v furlanščino je poskrbel prevajalec prof. David Bizjak, v italijanski jezik pa je prevod opravila prof. Giulia Ghiretti. Publikacijo je tudi tokrat izdala Katoliška Knjigarna iz Gorice.

Martin Tul

pritrkovalec-v-ita-fur

Marijanski shod na Opčinah 2016

Marijanski shod na Opčinah 2016

“Mačkoljanski pritrkovalci smo se v nedeljo, 11. septembra 2016, udeležili 68. Marijanskega shoda na Opčinah. S pesmijo zvonov smo vabili vernike k bogoslužju ter spremljali tradicionalno procesijo s kipom Matere božje, ki se je odvijala po openskih ulicah.”
f.to: Martin Tul
Sveti Jernej – sv. maša v tednu 24.8.2016

Sveti Jernej – sv. maša v tednu 24.8.2016

V sredo zvečer smo se župljani zbrali pri sveti maši v čast zavetniku sv. Jerneju. Slovesno sv. mašo so obogatili mladi in še župnikov blagoslov novih pritrkovalskih dresov.
Prilagamo nekaj fotografij in nagovor mentorja Martina Tula.

 

 

 

Spoštovani gospod Metod, drage župljanke in župljani!

 

V čast mi je, da vam lahko na današnji dan podam iskren pozdrav imenu domačih pritrkovalk in pritrkovalcev.

Praznovanje farnega zavetnika ni le formalno opravilo, temveč skupna prošnja in priprošnja našemu zavetniku, Sv. Jerneju, za ploden in dejaven župnijski živelj.

Pritrkovalke in pritrkovalci smo želeli današnje slavje obogatiti s posebnim dejanjem. Pred oltar smo prinesli nove majčke in čepice, ki bodo odslej postale naši novi razpoznavni simboli.

Naša mačkoljanska pritrkovalska družina, ki se starostno preliva iz starejše, preko srednje, v mlado generacijo, šteje danes 12 članov in članic. Z enoletno izkušnjo ali s šele svežim pristopom štejemo 6 članov in članic. To so: Luka Baruca, Manuel Baruca, Ivan Devetak, Luka Lončar, Jakob Tul in Maja Devetak. Med člane srednje generacije spadamo: Aljoša Novak, Niko Tul, Martin Tul in Ilario Tul, ki smo pritrkovalsko pot ubrali pred nekoliko več kot 10. leti.

Brez naših zglednikov, naših pritrkovalskih starosti, Vladimirja in Danijela Novaka, bi se morda današnja zgodba sploh ne pisala. Hvala Vama za vso pomoč, ki nam jo izkazujeta in za vse podučne nasvete v zvezi s pritrkovalsko umetnostjo ter napotke za pravilno ravnanje z našimi glasbili, zvonovi.

Prav v zadnjem letu delovanja, ko smo zaznali dobršen priliv svežih, mladih moči, smo se odločili, da uberemo pot z rednimi tedenskimi vajami, namenjenimi bodisi začetnikom kot tistim, ki bi želeli svoje pritrkovalsko znanje še nadgraditi.

Pritrkovalske vaje potekajo vsako nedeljo, eno uro pred sv. mašo v Stari šoli.

Po najboljših močeh se trudimo zasledovati smernice, ki jih je pred 90. leti utemljil naš zvonoslovec Ivan Mercina v svoji knjižici“Slovenski pritrkovavec”. Slovenski pritrkovalci smo izjemno ponosni na Mercinovo izdajo, saj je tovrstna zbirka pritrkovalskih vzorcev in navodil za pritrkovalce epohalno delo v zgodovini zvonoznanstva svetovnega merila. Naj dodam, da bo šele v letošnjem letu, in sicer v soboto 3. septembra, predstavljen prevod omenjene Mercinove publikacije v furlanščino in italijanščino na slovesnosti, ki se bo odvijala na Sv. Gori nad Gorico. Več o tem bo objavljeno na oglasni deski pred cerkvijo.

Povrnimo se za trenutek še k naši domači pritrkovalski skupini.

Zamisel za kreacijo novih majčk in čepic se je porodila v lanskem letu na srečanju pritrkovalskih skupin v Dolenjem, po zgledu sorodonih pritrkovalskih skupin. Po večmesečnem premlevanju in sortiranju smo se odločili za osnutek brnečega zvona, ki ga je predlagal naš sopritrkovalec, Aljoša Novak. Tudi njemu naj gre doneča zahvala, če se izrazim v naši, pritrkovalski govorici, za vse kar opravi pri naši skupini, še posebno za skrb, ki jo namenja neprenehnemu posodabljanju naše spletne strani.

Pritrkovalci in pritrkovalke smo cerkveni glasbeniki, saj je igranje na cerkvene zvonove, upam si trditi, svojevrstna glasbena zvrst. Pritrkovanje tvori s cerkvenim petjem in orglanjem cerkveno glasbo. Zaradi tega smo se odločili, da tudi finančni zalogaj v višini 200,00 evrov, ki je bil potreben za nakup novih majčk in čepic, krijemo iz priliva donacij posameznikov in skupin, v kolikor smo dosedanje prejemke namenjali pretežno cerkvenim pevkam in pevcem.

Pritrkovalci in pritrkovalke se zavedamo, da je naše primarno poslanstvo oznanjevanje službe božje. Iz naših mogočnih inštrumentov izvabljamo s svojevrstnimi ritmičnimi vzorci hrepenenjske melodije za napajanje človeškega duha. Ni občutenega praznika, če iz zvonika ne zadoni radostna pesem pritrkovalskih zvonov.

Vse to nas je povedlo v razmišljanje, da bi svoje nove kroje prinesli k blagoslovu v domačo cerkev prav danes ko obhajamo praznovanje vaškega zavetnika Sv. Jerneja. V skupni molitvi bi se danes radi priporočili njemu in nebeškemu Očetu s prošnjo, da bi nas še naprej spremljala pri vsakem vzponu v zvonik, ob vsaki pesmi zvonov, ob slehernem oznanjevanju božjega oznanila.

Spoštovani gospod Metod prosimo Vas, da se nam pridružite.

 

Seznam prejemnikov:

 

Luka Baruca

Manuel Baruca

Ivan Devetak

Luka Lončar

Jakob Tul

Aljoša Novak

Niko Tul

Martin Tul

Ilario Tul

Vladimir Novak

Danijel Novak

Maja Devetak

 

 

 

 

 

 

 

Mačkolje, A.D. 2016 velikega srpana 24.