KOTIČEK ZA SVETO MAŠO

Pismo Diognetu – ki je tudi samo nadvse starodaven dokument – opredeljuje kristjana kot človeka, »ki prebiva v domovini, vendar kot tujec (pároikos!), ki je udeležen v vsem kot državljan, vendar vse prenaša kot romar; za katerega je vsaka tuja dežela domovina in vsaka domovina tujina.« To mi zbuja neko misel. V današnji govorici diplomacije se Vatikan opredeljuje kot »tuja država«, papež pa kot »vodja tuje države«. Ta izraz za »ljudi od zunaj« pomeni nekaj, za nas, vernike, pa bi morala pomeniti nekaj precej drugega, bolj radikalnega. Da, Vatikan je kot predstavnik in središče katoliške Cerkve »tuja« država, vendar ni tuja samo glede na Italijo, v kateri je, ampak glede na ves svet. Je namreč država ljudstva, ki je tujec in romar v tem svetu! (R. Cantalamessa: Evharistija, naše posvečenje. Ljubljana 2004 str. 144)